Bruniranje, morda ste ta izraz že slišali, vendar ne veste, za kaj gre? Gre za črnenje jekla, kar je pravzaprav postopek, pri katerem se spreminja površinska obdelava. Lahko ga imenujete tudi alkalno črnenje.
Za kaj gre?
Črnenje je kemični postopek, pri katerem pride do reakcije, ki ustvari oksidno plast. Ta je videti kot črna površina. V bistvu nima kakšne posebno pomembne uporabe, niti ni nujno potrebna. Gre bolj za dekorativni značaj, vendar rahlo poskrbi tudi za zaščito pred korozijo pri teh obdelanih delih.
Da pa bi Vam služila zaščitno, morate uporabljati tudi konzervacijska olja.
Ni Vam treba skrbeti, da se Vam po črnenju spremeni debelina materiala. Bruniranje ne povzroča takšnih sprememb, gre le za zelo tanko plast, ki tega ne vpliva.
Kje se bruniranje uporablja?
Če bi še vedno razmišljali, za kaj bi Vam tak postopek koristil. Svetujemo Vam, da se uporablja pri izdelavi orožja, daljnogledov, merilnih naprav (merilnih inštrumentov) in v strojni industriji. Take počrnjene površine lahko kombinirate tudi s svetlečimi površinami.
Katere so prednosti črnenja površin?
-
lepši, bolj dizajnerski videz
-
zaščita pred korozijo
-
pri kombinaciji s konzervacijskimi olji daljša življenjska doba materiala
-
odpornost na obrabo
-
stabilnejši postopek pri poboljševanju kovin
-
preprečuje oksidacijo
Katere načine bruniranja poznamo?
- kovaško črnenje
drugače imenovano tudi karboniranje. Izvedete ga tako, da predmet (ki ga potrebujete) razbelite in ga nato potopite v posodo z oljem. Tam nastane tanka plast (karbon), kar je pravzaprav nepopolno zgorelo olje. Ko imate vse to opravljeno, morate počrnjen predmet takoj, medtem ko je še vroč, obrisati od ostankov olja, ki so ostali na njem.
- hladno črnenje
za to vrsto boste potrebovali selenovo kislino s kupijevim sulfatom v alkoholu. Ne prestrašite se, saj Vam bo nastal zelen ali sivi odtenek. To pa ne priporočamo, ker so tako pripravljeni materiali močno strupeni.
- drugi posebni načini za črnenje
tu lahko uporabite različne markerje, kot so razpršila ali flomastri. Prilagojeni so tako, da služijo kot aktivni inhibitorji korozije. Kar pomeni, da zmanjšujejo korozijo na konkretni površini.
Kako veste, da ste postopali napačno?
Lahko se zgodi, da ta postopek ni potekal v skladu s pričakovanji, in je iz črne površine nastalo nekaj drugega. Na primer različne barvne variante:
- sive
pojavlja se pri nitriranih jeklih (to so tista, ki so nasičena z dušikom), lahko pa to popravite z rahlim peskanjem s korundom
- rdeče
nastane takrat, kadar jeklo, ki ste ga brunirali, vsebuje veliko kroma. Ponovno za to uporabite peskanje, tokrat pa z mehko jekleno drobljenko
- rjave
to nastane, kadar je črnenje onesnaženo z železom, ali takrat, kadar ste brunirali preveč dolgo. To pa je najmanjša poškodba površine, saj jo lahko odstranite zgolj enostavno, s krpo namočeno v nafto.
