Zagotovo se strinjamo, da so bili ljudje že od pradavnine iznajdljivi in so izkoriščali le tisto, kar jim je ponudila narava. Poglejmo si skupaj načine kuhanja, ki so se uporabljali nekoč in nam lahko še danes pomagajo, da ne ostanemo lačni v neugodnih razmerah...
Zagotovo se strinjamo, da so bili ljudje že od pradavnine iznajdljivi in so izkoriščali le tisto, kar jim je ponudila narava. Niso imeli ponev, loncev ali štedilnikov, pa vendar so preživeli in si priskrbeli pripravo hrane. Vse se je začelo z odkritjem ognja in se je razvilo vse do današnje priprave hrane z uporabo pripomočkov, kot so noži, žlice, lonci in celo kuhinjski roboti, ki nam olajšajo delo, a nas hkrati prikrajšajo za domišljijo pri pripravi jedi. To pa ne pomeni, da bi se morali s tem dejstvom sprijazniti, ravno nasprotno, morali bi se nenehno izpopolnjevati v kuhanju, saj nam to lahko koristi v nepričakovanih situacijah, za katere mislimo, da se nam „nikoli“ ne morejo zgoditi.
Ne glede na to, ali kampirate ali pa se boste znašli v resnično nujni situaciji, obstaja 5 primitivnih načinov kuhanja, o katerih bi morali izvedeti že danes.
1. Kuhanje na oglju v velikih listih
Gre za zelo podoben način kot pri pripravi jedi v aluminijasti foliji, torej v aluminijasti foliji. Razlika pa je v tem, da namesto folije uporabimo jedilne liste.
Najprej moramo pripraviti počasen ogenj in ga nato pogasiti. S tem nastane vroč žerjavica, na katero položimo oglje. Oglje mora biti vroče, vendar ne sme goreti.
Medtem ko se oglje segreva v žerjavici, poiščemo nekaj zelo velikih listov, ki jih lahko uporabimo za zavijanje jedi. Ne pozabimo, da morajo biti listi dovolj veliki, da jih lahko ovijemo okoli pripravljene jedi, prav tako pa morajo biti nestrupeni, zato izbiramo le liste, ki jih poznamo.
Zelo pogost in dober primer so listi repuha. Ti listi so resnično veliki in prožni, zato so za ta način priprave okusne in sočne jedi idealni.
Priporočamo: ko najdemo primerne liste, priporočamo, da se ozremo naokoli
po primernih prožnih vejicah, koreninah, s katerimi lahko zvežemo in bolje utrdimo že v liste zavito jed.
Ko je jed zavita in je oglje že vroče, položimo jed na oglje. S pomočjo palice damo del vročega oglja neposredno na jed od zgoraj, tako da se lahko kuha na obeh straneh. Seveda zgornje oglje pogosteje menjavamo, da preprečimo njegovo ugašanje.
2. Žar na ognju
Kar se tiče žara jedi na ognju, se ta način ne razlikuje veliko od žara v kuhinjski pečici.
Edina razlika je v tem, da pri ognju morda ne boste imeli ponve, na katero bi lahko položili hrano, zato boste morali zgraditi nekaj, kar bo hrano obdržalo nad ognjem, ne da bi padla v žerjavico. Seveda imamo tudi za to rešitev v obliki trdnih prekmalcev iz breze in vrbe. Uporabiti jih je mogoče za pečenje na odprtem ognju, saj so prožne, prožnost pa je ključnega pomena pri iskanju prave vrste lesa za t. i. naravno ponev. Kako to storiti? Začnemo z izdelavo „venca“ tako, da upognemo en daljši kos lesa v oval in nato prekrižamo konec ovala. Oval dokončamo tako, da spodnje prekrižanje zvežemo z upogljivo lubjem (končni oval bo v obliki velike črke D). S pomočjo majhnih vejic prepletemo oval s temi paličicami in zaradi dobre prožnosti paličice puščamo, da štrlijo ven. Nato, če želimo, da bo naravna ponev še bolj stabilna, cikcakasto dodamo prek prekmalcev še eno t. i. „stabilizacijsko“ prekmalco. To bo hrani nudilo oporo, in če ste dovolj spretni, vam bo omogočilo tudi premikanje lesa gor in dol, da se prilagodi konkretnim kosom hrane.
Ko imamo pripravljeno „naravno ponev“, je treba nanjo samo položiti hrano. Pri pripravi rib to lahko naredimo tako, da položimo dve enakomerno razrezani polovici ribe na del lesa in ju postopoma obračamo. Ves čas priprave hrane držimo ponev nekaj centimetrov nad plamenom, da hrane ne zažgemo, in jo držimo v ravnini, da hrana ne pade.
3. Kuhanje na vročem kamnu
Veste, kakšna je naravna alternativa kuhanju na teflonski ponvi? Da, to je kuhanje na vročem kamnu.
Če uporabimo ravno površino, kot je na primer kos manjše skale, jo je treba samo segreti nad ognjem, nanjo položiti hrano in jo nato malo pogreti. Prepričajte se, da je kamen suh, tako se bo hitreje segrel, in da ima vsaj eno ravno stran, da hrana ne pada z njega. Očistimo ga tako, da ga otresemo ali obrišemo s krpo, in se prepričamo, da je debelejši od enega palca, da pri segrevanju na visoko temperaturo nad 100 °C ne poči.
Na kamnu lahko kuhamo na dva načina. Uporabimo lahko bodisi majhen kamen za pripravo ene porcije hrane, bodisi lahko postavimo več manjših kamnov na nizko in široko žerjavico, s čimer bomo lahko pripravili večjo količino hrane. Če želimo uporabiti več manjših kamnov, bomo morali kamne pustiti, da se segrevajo vsaj eno uro.
Ko je kamen vroč, nanj položimo hrano in počakamo, da se skuha – čas kuhanja bo odvisen od tega, kaj kuhamo, in od naših zahtev glede mehkobe hrane. Ko je hrana kuhana, je ne odstranjujemo s kamna, temveč jo pustimo na njem in ga uporabljamo kot skledo ali krožnik. Dokler se kamen ne ohladi, bo trajalo vsaj pol ure, tako da nam bo v tem času hrano ohranjal prijetno toplo.
4. Kuhanje v parni jami
Kuhanje v parni jami je oblika kuhanja za preživetje v divjini, ki se uporablja že stoletja. Začeli bomo z zavijanjem hrane v velike liste, podobno kot pri kuhanju na oglju, s to razliko, da potrebujemo mesto, kjer lahko izkopljemo jamo, dovolj veliko, da vanjo spravimo oglje in hrano.
Pri kopanju jame se prepričajte, da ste izkopali jamo globoko vsaj 30 – 60 cm. To je dovolj, da vanjo spravimo hrano, vendar se moramo prepričati, da med kuhanjem ne uhaja para. Ko izkopljemo jamo, poravnamo njeno dno z ogljem.
Oglje razžarimo, tako kot pri kuhanju na oglju, in počakamo, da se razžari, nato pa ga pogasimo, da le tli. Nato hrano položimo na oglje in jo pokrijemo z zemljo, ki smo jo izkopali. Hrano pustimo dušiti vsaj nekaj ur, nato pa jo izkopljemo!
5. Kuhanje na ražnju
Zagotovo se strinjamo, da ima priprava hrane na ražnju svoj čar. Obstaja več različic ražnjev, tako navpičnih kot vodoravnih, z drobnimi zobci, ki pomagajo pridržati meso, oziroma z gladkimi vilicami na ražnju. Ker je skoraj nemogoče na daljše kampiranje s seboj nesti kovinski ražanj, imamo za Vas navodila, kako si izdelati lasten ražanj samo z dolgim in trdnim lesom.
Medtem ko se zdi, da je nataknitev manjše količine mesa na kos lesa in njegovo obračanje nad odprtim ognjem preprosto, kuhanje na ražnju v naravi prinaša s seboj več težav. Najprej moramo vsako meso, ki ga nataknemo na ražanj, tudi privezati k ražnju. Tako meso ostane na ražnju trdno pritrjeno in se prepreči, da bi se strgalo.
Prav tako je pomembno vedeti, da se meso med kuhanjem skrči, zato tudi če mislimo, da smo meso trdno privezali k ražnju, morda temu ni tako. Meso na ražnju priporočamo dodatno privezati z žico, naravnim prožnim in trdnim lubjem ali vrvjo. Če pečemo celo žival, prav tako ne smemo pozabiti povezati okončin. Če tega ne storimo, bo meso na ražnju izmaknjeno iz težišča, kar znatno poveča možnost zloma opornih lesov.
Prav tako moramo imeti v mislih, da je treba ražanj tudi obračati. V zahtevnih naravnih razmerah ne bomo imeli pri roki nobene naprave za samodejno obračanje mesa, zato boste morali sedeti ob ognju in ga obračati ročno sami.
Če želite v naravo odpraviti udobneje in odlično opremljeni, si oglejte naš outdoor asortiment.
