Imate radi dogodivščine oddaljene od civilizacije? Tudi mi, vendar je treba biti previden. Nevarnost vam ne preti le daleč v tujini. Tudi tako vsakdanje opravilo, kot je nabiranje gob, se lahko konča usodno. Kaj storiti in kako ravnati, ko se človek znajde iz oči v oči z nevarnostjo?
Preživetje v neugodnih razmerah v naravi ni preprosta zadeva. Večkrat slišimo različne nasvete kako se orientirati v naravi in predvsem kako preživeti v naravi, vendar so nekateri od njih popolnoma napačni in pogosto nevarni. V današnjem članku vam predstavljamo prve 3 mite, na katere se ne bi smeli zanašati, če ne želite, da se vaš izlet spremeni v katastrofo.
1. mit - Ob srečanju z medvedom se je treba vedno pretvarjati, da ste mrtvi
Med potepanjem po naših gozdovih lahko mirno naletite na rjavega medveda. Ob srečanju z njim ne obstaja natančno navodilo, kako ravnati. Če opazite medveda, začnite s počasnimi gibi umikati nazaj, obrnjeni s obrazom proti živali, da vidite njene reakcije. Šele ko ste na zadostni razdalji, se obrnite in hitro nadaljujte pot. Rjavi medved se večinoma poskuša zaščititi sebe ali svoje mladiče. Vsekakor vam ne bo pomagalo, če začnete bežati, medved vas bo hitro dohitel. Če pa začuti, da mu z vaše strani ne preti nobena nevarnost, vas bo pustil pri miru. Pretvarjanje, da ste mrtvi, vam ne bo pomagalo, če vas medved želi napasti, vas bo napadel.
Pri srečanju z medvedom je večinoma odvisno tudi od vrste medveda. Pri večini medvedov deluje počasno umikanje in vsekakor se mu ne smete zazreti v oči. Če srečate grizlija, prenehajte se premikati. Če vas opazi in naredi znak premika proti vam, se skrčite v embrionalni položaj in zaščitite si življenjsko pomembne organe, torej se pretvarjajte, da ste mrtvi.
Priporočamo, da s seboj nosite sprej proti medvedom ali drugim zvermi z visoko učinkovitostjo. Imajo velik doseg, ustvarijo do 4 m zaščitno bariero, ki medveda ustavi. Snovi v njem povzročijo močno pekočino v predelu dihalnih poti, glave in oči z učinkom zamegljenega vida. Hkrati onesposobijo vohalne čute zveri, zaradi česar vas neha zasledovati s pomočjo sledenja. Da ga lahko v primeru potrebe takoj uporabite, bi moral biti vedno pri roki.
2. mit - Kačji strup je treba po piku izsesati iz rane
Po piku kače v prvi vrsti ne smete podleči paniki in bi si morali poskusiti zapomniti, katera kača vas je pičila. V naših gozdovih vas lahko pičita belouška ali modras, ljudsko imenovan gad. Če vas je pičila belouška, vam ni treba ničesar bati, ni strupena. Modras je edina strupena kača na naših območjih. Njegov pik ne ogroža življenja zdravega odraslega človeka, vendar ne smete pozabiti na individualne alergijske reakcije. V primeru, da se odpravite na izlet v eksotične kraje, je to druga zadeva, saj tam že preti pik večjega števila strupenih kač.
Če se vam ob piku kače prikliče spomin na otroštvo, ko ste se učili, da je treba po piku strupene kače rano zarezati, strup izsesati in mesto nad rano prevezati, je to napaka. Kača ob piku vbrizga strup globoko v tkivo in mišičje takoj začne otekati. Strup po piku takoj vstopi v krvni obtok, zato je njegovo izsesavanje neučinkovito. Z slino lahko nasprotno v rano vnesete dodatne bakterije. Takoj pokličite strokovno pomoč in pojdite v bolnišnico. Če znate opisati kačo, boste zdravnikom pomagali podati pravilen protistrup, predvsem pri piku eksotične kače. Bodite mirni, da se srce umiri in počasneje črpa kontaminirano kri. Del telesa, v katerega vas je kača pičila, držite pod nivojem srca in oblačilo v predelu pika sprostite. Pijte dovolj sladke vode.
3. mit - Ko se izgubite, morate takoj poiskati hrano, da preživite
Med tavanjem po divjini, pa tudi pri tako vsakdanji dejavnosti, kot je nabiranje gob, se lahko zgodi, da se izgubite. Noben nabiralec gob s seboj zagotovo ne nosi busole ali kompasa. Najti pravo pot nazaj je včasih zelo težko, vendar ko se dan izteka, je hrana zadnja stvar, s katero bi si morali beliti glavo. Brez hrane človek zdrži tudi nekaj tednov, vendar v naravi, daleč od ljudi, lahko umrete zaradi posledic poškodb ali podhladitve.
Najpomembneje je preživeti hladno noč in se ohraniti na toplem. Iskanje kakšne jame ali dupline v drevesu bo zelo naporno. Začasno zavetišče si lahko zgradite sami. Najprej začnite gradnjo zavetišča od tal. Ponoči morda ne bo deževalo, vendar bo mraz vlekel od tal, zato si najprej zgradite ležišče iz nekaj suhih vej, in če boste imeli dovolj časa in moči, si nato zgradite še streho za zaščito pred mrazom in vetrom. Pri izdelavi zavetišča in ležišča vam lahko pomagajo zapestnice za preživetje iz paracorda - več o uporabi paracorda v naravi.
O tem, kako se vesti, kaj storiti v različnih situacijah v naravi, ko se izgubimo, vemo zelo malo. Obstaja še veliko mitov, o katerih v tem članku nismo pisali in ki se širijo z bliskovito hitrostjo. S tem, da jim verjamete, lahko zmanjšate možnosti za preživetje v življenjsko nevarnih situacijah. Za tiste, ki se odpravljajo v naravo in se ne nameravajo izgubiti, še enkrat priporočamo članek kako se orientirati v naravi in terenu. Torej naslednjič, v 2. delu mitov o preživetju v naravi!
